Sestava možganov

Možgani so sestavljeni iz hrbtenjače, možganskega debla, malih možganov, srednjih možganov in možganske skorje. Vsak del sestave možganov pa ima tudi svojo funkcijo.


HRBTENJAČA je najstarejši del osrednjega živčevja. Izvršuje zelo preproste reflekse, npr. refleks kolena. Deluje tudi kot glavni komunikacijski kanal med glavo in ostalim telesom. Prek nje prihajajo v možgane vsi telesni občutki, razen tistih, ki se tičejo glave same.

MOŽGANSKO DEBLO je na vrhu hrbtenjače in je nekakšen podaljšek te. Sprejema živce iz vseh delov možganov in jih pošilja na vse strani. Ima tudi pomembno vlogo pri vzdrževanju budnosti, saj če je ločen od ostalih možganov, organizem utone v večno spanje. 

MALI MOŽGANI so povezani z možganskim deblom in precej podobni možganski skorji, vendar so precej starejši od nje. Predvsem skrbijo za usklajevanje gibov.

SREDNJI MOŽGANI (drugo ime TALAMUS) so na vrhu možganskega debla in so območje z veliko jedri, nekatera od teh pošiljajo informacije čutov možganski skorji, druga pa posredujejo informacije med enim in drugim delom možganske skorje. 

-Limbični sistem je skupina struktur sredi možganov, ki igra pa pomembno vlogo pri čustvih in motivaciji. 

-Hipotalamus je majhna a toliko bolj pomembna tvorba, ki skrbi da so vse telesne funkcije v ravnovesju in da kar najbolje delujejo, prav tako nadzoruje kri in raven določenih snovi v njej. 

MOŽGANSKA SKORJA prekriva vse srednje možgane. Pravimo ji tudi siva snov (zaradi velike gostote krvnih celic je sivkaste barve). Vsebuje kar 75% od desetih milijard nevronov. Zadnji del možganske skorje je povezan s procesiranjem vizualnih informacij, majhno področje ob strani je povezano s slušnimi informacijami, pas ki poteka od sredine vrhnjega dela navzdol pa s čutom za tip in nadzor nad mišicami.